Sunday, 16 November 2008

GLASBA

Ja, že celo življenje me spremlja. Od takrat, ko sem z Marjanom (oče) sedela v fotelju v kotu sobe in sva prepevala vse živo (edini utrinek - RESNIČNI spomin nanj). Ker je bil dober pevec, solist v partizanskem zboru, ne dvomim, da je bil tisti, ki mi je prvi vcepljal kapljico po kapljico ljubezni do glasbe in "do posluha". Žal nas je zapustil, ko sem imela tri leta in sem ga hodila vsak dan obiskovat in mu prepevat na Žale.

Potem me je v roke dobil v pevskem vrtcu, ko sem imela pet let, znani in tudi že žal preminuli striček Janez (Bitenc). Frajer, saj ne morem reči drugače. Kako nas je obračal levo in desno, gor, dol... kot glina smo bili v njegovih glasbi posvečenih rokah. In seveda je bila logična posledica, da moram v glasbeno šolo. V bistvu sem to zahtevala. Štorija se nadaljuje, a tale začetek ima drugačno nadaljevanje. Originalno pustim mogoče za drugič in se preselim kakih trideset let naprej.

In se je rodil Gašper:) Mulček je za tam nekje šestmesečni rojstni dan dobil mini otroški sintisajzer. Za ropotat, vse se blinka, vse pisano, ampak špila. In je bila stvarca aktualna - za ropotat. Kar nekaj časa. In je minilo leto, dve... pa seveda mami ugotavlja, da.... JE OTROK BREZ POSLUHA! Kako je to mogoče? Medtem se tudi navdušenje za ropotanje poleže, nekega dne celo klaviaturico skrijemo, ker ni bil priden... in mineva čas....

Otrok sem in tja celo kaj zapoje, mami ugotavlja, da celo zadane kak ton... mogoče pa ni tako brezupno! V vrtcu se učijo pesmice, glasbo posluša vseh vrst: otroško, zborovsko, pop, NZ, klasiko, da o rocku - Siddharta rulzzzzzzzzzzz, kak U2 se tudi najde - ne govorimo! Siddharto zna večino na pamet, pa še jaz ne razumem vsega, kar hočejo fantje povedat.

Letos smo pred počitnicami tisto klaviaturo povlekli iz omare. In kar naenkrat otroka nismo mogli odvleči stran. V njej so tudi posnete melodije, ob tem blinkajo lučke na tipkah, ki igrajo.... in kar naenkrat mali izjavi: "prid pogledat"... In igra Twinkle, twinkle little star.... Čuk se je oženil.... Z enim prstom, pa vendar.... V Ljubljani pri eni od babic na počitnicah osvoji mimogrede še nekaj melodij in je CAR! Mami navdušena!

Seveda elektronika crkuje, tako se babi odloči, da otroku kupi pravega. S klavirskimi, dinamičnimi tipkami in glej ga zlomka, ima kakih 100 melodij, od POP, ljudskih, pa do klasičnih. Pa še tipke blinkajo! In spet je za klavirjem, dan na dan. Mimogrede sem mu razložila, da ni treba igrat z enim prstom, ker lahko igrajo prsti en za drugim.... Naslednji dan me pokliče in odigra Čuk se je oženil, z vsemi prsti, vključno s podstavljanjem. V levi roki nabija akord na toniki, da ima spremljavo.... Hmmmmm... A je res brez posluha?

Zakaj sem sploh začela razmišljat o tem? Ker sva se danes peljala iz Ljubljane in sem imela prižgan A1. "Uauuu, kok je pa ta muska dobra!" In sva čakala, da so povedali, čeprav se mi je dozdevalo. Ampak nočem kar nekaj govorit, ker me bo še prehiro začel popravljat (no, me že...). Eno je bilo Allegri, drugo Monteverdi. "Zakaj pa je to dobro?" "Tako dobro pojejo (No, tega, da je bil seveda Monteverdi Choir z Gradinerjem niti ne bom načenjala) in se tako dobro sliši."

Sem mu obljubila, da bom našla Monteverdija, sicer mu bom podtaknila še kaj drugega. Naslednja oddaja je bila namreč Strauss in pesnitev Don Juan pa Zaratustra, pa ni bil najbolj navdušen. Zato bom iskala po stari glasbi, ker hoče vokal in ne toliko inštrumentov...

Bemti, kaj nas še čaka:)

Wednesday, 12 November 2008

Ahahahahaha


Komentar ni potreben. Potrebna je preobrazba....

Friday, 7 November 2008

Začelo se bo...

No, pa je lep čas mimo... od zadnje objave, seveda. Ne bom rekla, da nimam časa, ampak sem nekoliko brezvoljna. Prihodnji torek začnem učit in se mi bodo stvari nekoliko uredile - vsaj upam tako. Stanje brez službe je res eno sranje, če nimaš:

1. stalnega dohodka
2. bogatega mecena ali staršev
3. prišparanega bogastva

Kredite je treba plačevat, šparat pa se, če nimaš mesečno ulala keša, ne da.... vsaj na pošten načine ne.

Na radiu sem prejšnji teden doživela hladen tuš. NO - niti ne, ker se mi je zdelo, kaj bo... Res je hecno, ko slišiš od znanih ljudi same pohvalne besede. Zavedam se namreč, da človek ni nezmotljiv. Zadnjih nekaj mesecev sem zelo natančno poslušala kar nekaj radijskih postaj in se nad nekaterimi pošteno zgražala. nekatere delajo v "teamih" in ponavadi je ženska tista, ki potegne "ta kratko". In se temu niti ne upira! ne morem verjet. Ponekod so voditelji takšni, kot bi poslušal tisto žensko, ki napoveduje promet na železniški postaji ali pa kot kak voditelj dražbe. Napake - ogromno jih je. In ponavadi je tako, da jih človek presliši. Razen takrat, ko se na nekaj hočeš in moraš "obesiti".
Pa stika s poslušalci že skoraj ni več. Kar se mi zdi grozno, saj je to bistveno za nek medij. No - jaz se z ljudmi ne znam pogovarjat. Grozna sem. Tudi o oddajah v živo - pojma nimam, kako se to dela. Sem poslušala nacionalni radio in ugotovila, da pogovor teče bistveno drugače, če se s človekom, ki ga poznaš, pogovarjaš na TI. Ni ravno po pravilih, prepovedano pa ni. In to sem počela nekih svojih 5 let. Brez pripomb. Zdaj pa ne znam več. Vse je bilo grozljivo.
Ja, moje govorjenje je v falzetu. Tok piskam! Jebo ga bog - če sama kot glasbenica - pevka - ne bom vedela, kaj je moj falzet, pa nič ne rečem. Moj glas je namreč nizek. Kje je ta prekleti falzet?
Učili so me branja. Ne rečem, da je 100%, je pa povsem zadovoljivo. Ne dolgo nazaj sem imela "osvežitveni" tečaj, pa ni bilo nič narobe. No,tule je bilo moje branje grozno.
Ampak kaj, ko jaz ne morem poročil brati enako, kot se z nekom pogovarjam. Ne morem pretiravat in nenaravno dvigovati in spuščati glasu samo zato, ker tako dela nekdo drug - in ta je ljudem všeč. Pa tudi - zakaj za vraga bi hotela biti podobna nekomu drugemu?!?
Pa govorjenje za hrbtom. Prizadane me sicer nič več. Mi pa ni všeč. Povej mi klinac v fris, ne pa da nekomu razlagaš... Izvedela sem namreč, da če bi bila tako dobra, bi bila v prejšnji službi. No, ni tako. Pogodbo sem imela, a sem jo zavrnila, ker finančno nisem zmogla stroškov glede na plačilo.
Dobila sem navodilo, naj se učim, učim, učim... Ja, učiš se s kilometrino, vajo in če imaš mentorja... Da pa bom hodila še ne vem koliko časa v studio snemat, dokler ne bom res piskala, se afnala, da bom všeč - komu že. Ne hvala. Sem poslušala tudi "voditeljstvo" osebe, ki me je skritizirala do amena (pozitivne besede v pol leta nisem slišala. Samo kurcanje, pizdakanje in sranje), pa se lahko samo primem za glavo ali pa smejim. Že imam pogodbo drugje.

Zdaj so jim res lahko všeč drugi. In lahko ostajajo v svojem ozkem svetu,kjer spremembe niso zaželjene in možne. Lahko si vse skupaj zatlačijo nekam in se še naprej hvalijo s poslušanostjo. Vso srečo!

Saturday, 9 August 2008

Počitnice?





Ja, pa ja de....




Trenutno prehajamo v zadnji teden štiritedenskega "kolektivca" mojega dragega. Otroka so si do prejšnjega tedna podajale babice, zdaj bo doma še en teden, potem spet gre na rajžo do 1. septembra. Hudo, ne?


Sicer pa se je timing kar ujel... izza lesenega opaža v kuhinji, je le-ta doživela invazijo letečih mravelj. Da ne govorimo o recimo meni, ki sem v to kuhinjo pomolila nos!?!




Tako sva vse posula s praškom proti gomazečem mrčesu, pošpricala s sprejem, da so nehale migat... in dragi se je spravil na opaž. Za njim je še bolj gomazelo, našel je 3 (!?!?!) mravljišča. Uspešno sva spravila stran vso svinjarijo in ugotovila, da v kuhinji sploh ni vlage (kar smo ves čas domnevali), ampak so ta vlažen vonj in trohneč smrad povzročale prav te packe. Potem je pošpohtlal stran vse (3 ali 4 !?!?!) plasti barve od prej, prebarval in zdaj je super. Jaz sem obesila svoje in ostale"umetnine", naredila nov obešalnik za cunje in prebarvala kotne stropne letvice.


Takoj zatem sva se lotila projekta "terasa". Star in nekvaliteten beton - posledica je bila razpadajoča terasa in na njej so nastajale luknje. Vse je bilo prhko... In sva premazala, zalila z maso, ki ne propušča vode (zdaj imajo že vse živo nameto tiste črne smole, ki jo moraš zažigat), zdaj pa polagava ploščice. Zgledalo bo nekako takole:

Toliko zaenkrat....

Monday, 23 June 2008

Kako čas leti...


Kar dolgo se že nisem oglasila. Ampak to ne pomeni, da se mi nič ne dogaja. Nasprotno... Najprej smo imeli rojstne dneve... Ja, še kar... praznovali smo kar vsak vikend.... Tudi z zbori se je dogajalo, čisto preveč. Ves čas neki nastopi, revije. In k sreči se je vse to včeraj končalo z ljudskim rajanjem v Šentvidu pri Stični, kamor seveda nisem šla. Sta šla pa moja dva tukajšnja zbora. V petek pa smo imeli luštkano prireditev, kjer so nastopili vsi trije moji zbori, pa še dva gostujoča, pa še eni mladi harmonikarji.


Vrtiček uspeva, ga pridno zalivava, gnojiva. Imava krompirček (!?), peteršilj, korenje, grah, fižol, malancane, paradižnik, papriko, pa še kaj bi se našlo. Ne smem pozabit na eno goro bučk in buč, vse je zeleno...

Iščem službo - tako tapravo. Če je ne bom našla, sicer ne bo tragedije, razen, da bomo tole poletje preživeli v paranoji kako plačat račune, ki se samo kopičijo... Poletje je zame pač sušno obdobje. Zbori, poučevanje....

Pa še slikovni material... predvsem zverinice:

Tile dve zverinici se imata zelooooooo radi...

Tale se pa vztrajno sprehaja tule naokrog in ga rešujemo pred mačkom:)

Takih je še pa še, predvsem med košnjo trave jih kar mrgoli...

Tole leseno zverinico mi je dala kolegica za rojstni dan...


Čeprav ima svojo košaro, si je za počivališče izbral tole ptičjo hišico:)

Monday, 12 May 2008

A če je kaj novega?

Ja, je.... toplo je, posejali in posadili smo zelenjavico in rožice....Prav super dnevi so. V soboto smo malo praznovali - z eno familijo, drug vikend bomo še z ostalimi.... Me prav zanima, če se bodo tile naši vrli strički in bratranci odzvali vabilu. Ker naša familija je adijo. Dokler jo je pokonci držala nana - mamina mama - je bilo super, smo se veliko dobivali. Potem se je pa vse razsulo, popolnoma pa se mi zdi takrat, ko je stric začel srat z eno gospo, se ločil in seveda so vsi pričakovali, da človek potegne na eno stran. Meni se pa to fučka. Ne mislim držat z enim samo zato, ker je moja "kao" familija. Meni ni nihče nič naredil in če smo pri tem, je teta naredila več dobrega kot "pravi" stric.

(Le zakaj sem zdaj to temo ven potegnila, ko sem hotela čisto druge stvari).
Ja, nov je pa tale cartek:)


Tuesday, 22 April 2008

VČERAJ

AJOOOOOOOOOOOOOOOOOOJ!!!!!! Kot pravljica - grozljivka - sej ne moreš verjet!
S prvim aprilom sem torej ostala recimo temu - na cesti. OK, sej ne gledam tragično. Po tisti že omenjeni temi spodaj, sem začela iskat kak job. Tko zlo optimistično in res ne patim. Dobila (seveda honoraren, KDO PA ŠE DAJE REDNE SLUŽBE?!?!?!) job, zdej sem na enem lokalnem radiu, je kar luštno in zelo prilagodljivo. Ko bom začela čist zares, bom recimo zjutraj, pa bom že ob kakih enih fertik in mam celo popoldne zase, za Gapija, Gregata in rožice.

Ampak DANES!!!!! Jebemu birokrate.... Končno sem dobila odločbo o ukinitvi s.p.-ja. Poslano v petek, dvignila danes. Čez vikend ne moreš itak nič urejat. Grem s tem na ZZZS in rečejo, da za nazaj ne morejo narest zavarovanja (to pomeni prekinitev par dni)... Kako naj bi človek to naredil preko vikenda, pa nobenemu ni jasno. OK. Me pošljejo na občino, da tam uredim... tam ni nič. Me pošljejo nazaj na zdravstveni (ker mam partneja s službo). Naletim na drugo oviro - moram bit URADNO brezposelna. Prijavljena na zavodu. Grem na zavod, tam polna čakalnica Romov. Čakam eno uro, pa nit pri referentki še po moje pol ure. Moram it spet tja v sredo, da naredimo ZAPOSLITVENI NAČRT!!?!??!?!?! ALOOOOOOOOO!!!! A zdej bom pa skoz tam visela? 14. maja mam pa tečaj o tem, kako aktivno iskat zaposlitev?!?!??! Pa sej sem to že imela pred par leti. Ni važn. Sam da dobim potrdilo, da se lahko zavarujem....

Pa grem spet na zdravstveno. Ej svaka čast tej gospe... res ful prijazna, v Ljubljani se lahko obrišeš pod nosom za bilokakšen prijazen nasmeh ali spodbudno besedo... Pripravi papirje, na roko popravi za nazaj, da ne bi prišlo do tiste kurčeve prekinitve, pa stegnem gobec - če ni bilo včasih tako, da se lahko zavaruješ, če si bil pred tem 5 let neprekinjeno zavarovan. Pregleda šifrante na papirju - res je... Ampak kaj, ko v računalniku ni te opcije. Kliče naokrog, pravijo da je možno, kompjuter ne vzame... Najde nekaj drugega - kr neki - je rekla, da gre v penzijo in da ma polhn kufer tega, da folk zajebavajo... glavno da mene uspe zavarovat. No, potem pa zagledam na enem papirju napisano - otrok do 7 let. In spet stegnem gobec.... Da mam enega takega. No in smo uspeli naredit zavarovanje in možnost plačila delovne dobe. Tko da sem čist brez veze zdaj prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, da me bodo še od tam buzerirali non-stop....

Pa to ni blo vse... Grem delat, pol po malčka, greva pogledat kolo, ki naj bi ga kupili, pa jih nimajo več. Rezervirava enega drugega, ki mu je kot ulit, se vsedem v avto, avto začne rohnet... Šibam do Gregatove službe, pogleda - auspuh.... Grem na Seat, mi rečejo, da naj grem do Izpušni sistemi NOVAK... Jaz vsa v paniki, kje nej denar dobim.... Pa mi tip zadevo zašvasa, in reče 10 Evrov! KVA!?!?!??! Kva pa še dobim za 10 Evrov. No to je bila seveda pozitivna zadeva. Zato tule odkrito delam PROPAGANDO! Izpušni sistemi NOVAK. So tudi v Lj. na Dolenjki.

Šibam na Vrhniko, po sode za vodo, da bomo lahko zalivali mojo solatko in rož'ce, šibam domov in dobim poračun za elektriko 380 Evrov. Ej, majkemi, denar me bo spravil v grob... Kje ga bom zaslužila, pojma nimam... Sej vem, da nisem edina in da se ljudje prebijajo prav hudičevo težko, ampak halooooooooooo?!?! Država mi je pobrala v zadnjih dveh letih skoraj pol denarja, zvišali so mi pa plačilo vrtca, znižali otroški dodatek recimo, ker računajo tisto, kar dobiš bruto. Nič jih ne briga kok ti poberejo... Drek pa živet v taki požrešni državi. Prijatelj je pa v Amsterdamu in tam človek dobi 750 Evrov SOCIALNE PODPORE!?!?!?!?!
BRUH!
Ampak - guramo dalje.... Evo moje rožice:
Tule pred tulipani je vse polno jagod....

Moj skalnjak:
Pa seveda sončni zahod - letos bodo izgleda prav tako lepi kot lani:
Trtice - smo jih prešteli in jih je 233 - ki imajo že kar lepe vršičke.... Vmes pa ves regrat, ki ga NISMO pojedli:)



"ZVOZILI" SMO

Ja, v nedeljo smo imeli en mali piknik in se zabavali ob pogledu na tega "Modrega dirkača"...

Kolo je nekoliko premajhno, zato smo šli že v nabavo novega, saj prihaja rojstni dan...

Sicer smo imeli pa spet stilsko preobrazbo. V vrtcu razsajajo uši, pa sem s težkim srcem sprejela odločitev, da malega iz tega lepotca:


preobrazim v takšnega pobalina:


Preventiva je boljš kot kurativa:(

Tuesday, 15 April 2008

Moj sonček:)

Ja, takole delamo luknje v rjuhe.... (smo ga nahecali, da je tok puknu, pa se reži ko pečen mucek)...
Dokler ne zaspimo (no ja, malo čudne načine si zbira....

Je pa tale moj sonček včeraj šel prvič v vrtec v Novo mesto. Sem se bala, da bo kak problem, pa je bil totalen heroj. Danes sem morala v Ljubljano in ga je v vrtec peljal Grega, ostal je pa celo do 15.15. In je bilo vse ok. Starši si delamo več problemov kot pa tile malčki.

Jaz pa moram reči, da se kul počutim. Menim se za kako delo, trenutno že malo delam na lokalnem radiu. Se "uvajam", pa je kar kul. Če to uspe, gremo v eter, pa kako oddajo z otroško glasbo dobim (sem izrazila interes, pa so ful ZA).

Ni hudič, da tudi zame posije.... še eden poleg zgornjega:)

Sunday, 6 April 2008

VSAK IMA EN ČUDEN DAN....

... in jaz ga imam prav DANES... zdajle....Dogaja se ogromno zadev... Stekleničke sem malo zanemarila, ampak se ukvarjam s povsem življenskimi zadevami.

Že pred novim letom sem nekoliko jamrala nad stanjem v službi (no ja, pogodbeno delo kot s.p.). Zdaj pa me je končno DOKONČNO ubilo. Se čudno sliši in ljudje težko razumejo, da te nekaj totalno zjebe. Oprostite izrazu.
1. Od človeka zahtevajo, da ustavnovi s.p. OK. To naredi, se podredi, dela kot kreten, vmes ugotavlja, da je to malce riskantno.
2. Si zrihta nekaj različnih del, dela ko kreten, da lahko preživi, pa mu gre vse slabše....
3. Osnovni delodajalec zaheva vse in še več, tako da zmanjkuje časa za "ostalo" in s tem za preživetje.
4. Vmes se človek odloči, da bo uredil življenjske zadeve in se "zapufa", da bo družina končno skupaj...
5. Res je super, življenje je krasno, dokler...
6. Se ne preseli in se kar nekaj časa matra, ker ugotavlja, da mu ostaja za življenje in vse kredite cca 300 evrov....PIZDA!!!! Za 300 Evrov sem lahko doma. In tko v ponedeljek nisem obnovila pogodbe in sem "kokr" na cesti... OK, delam in delala bom honorarno, ampak se mi pa "FRŽMAGA" 100/h.....

In danes.... danes smo imeli z vinogradniki nastop.... in se mi ta trenutek vrti v glavi, ker pijem že celo popoldne.... jp... na zdravje.... do zdaj nisem imela časa razmišljat o čemerkoli, razen o birokratskih zadevah (KI SO BTW.. TUDI POGLAVJE ZASE...), zdaj me je pa zadelo...


ps... ja Alenka, kruh je moj, ker me stane zgolj 50 centov (moka v mlinu) plus, žlička cukra, soli, kvas, 350 ml vode, 20 ml olja, pa premažem s kavo (učna ura z Gorjuške kmetije)... prekrasno zgleda in tudi dober je...Regrat pa tudi še jemo.....

...res se raje ukvarjam s sabo kot pa s tem, kako me nekdo na suh tepta dva metra v zemljo. Raje se sama pokopljem kot pa da me drugi dokončno ubijejo....Uffffff. kok je pesimizem ven usekal... upam, da dolgo ne spet....

pps: hudo upam, da bom dobila ustrezno podporo v moji bližini, ker se mi bo drugač totalno "ODFUKAL"pps: bognedaj da grem tole jutri brat....

ppps: KOKRKOL SE ČUDNO SLIŠI, že dolgo nisem jokala, in zdajle si bom prižgala cigaret in se do konca zjokala....

Friday, 8 February 2008

Prvi regrat

Danes je bil prekrasen sonček in sem se sprehodila med trtami. Nabrala sem nama prekrasno večerjico, skuhala jajček in krompirček et voila:
No, tui svež kruhek ni smel manjkat:

Tale Dolenjska je pa res fantazija:)

Friday, 25 January 2008

TRENUTNO AKTUALNO

... res je hecno, ko človek tudi za blog nima časa in energije.
Vendar me je delo res povsem izčrpalo. Peklenskemu mesecu in pol zdaj že tri dni sledi težka infekcija dihal, sem obtičala na pumpici, tudi malčka so dali na antibiotike. Tako sva doma in se malo cartava. Včeraj sem ga šla vpisat v knjižnico in je ves ponosen, ko ven privleče svojo člansko izkaznico. Včerajšnji dve knjigi sva že odnesla nazaj in vzela tri nove.

Trenutni hit so Lainščkovi Žlopki... Simpatične knjigice. Pa tudi napisane z velikimi črkami, tako da se počasi trudi že tudi sam. Sicer na omejeni rok, pa vendar.

Drugače pa, obljubljam, da tudi v bližnji prihodnosti ne bom nič bolj pridna. Včeraj smo po dveh letih znova zaštartali projekt Stekleničke upanja. In sem sproducirala tole, počasi pa bo treba začet izdelovat tudi stekleničke.

http://steklenickeupanjaslovenija.blogspot.com/