Sunday 11 March 2007

FESTINICE

Ja, koncertov je v Ljubljani ogromno! Človek včasih sploh ne ve, kam bi se odpravil. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da se zgodi nekaj novega. Pa ne zato, ker ljudi poznam, ampak zato, ker so začeli nekaj novega.

Pa od začetka. Včeraj je bila na radiu oddaja sobotni ringaraja, za kar je namensko izbrana OTROŠKA glasba. Otroci potrebujejo otroško glasbo. In to tisto, ki je primerna za to, da ponavljajo (primeren obseg) in da jo razumejo (besedila). Pri nas je ustvarjalcev te glasbe dokaj malo, ampak - seveda jih je malo - če pa se povsod na vse pretege servira zgolj komercialna glasba. Tako ni čudno, da že miceni otročki pojejo pesmi Saške Lendero, na koncertu Wernerja zvečer se na odru pojavi štiriletna punčka in poje njegove pesmi?!? Zanima me, kam to pelje. In ker sem želela včerajšno oddajo poslušat, sem iskala program in naletela na povsem prijeten telefonski pogovor med neko voditeljico in otroki. Mičkenimi otroki, ki komaj govorijo. In na vprašanje, kakšna glasba ji je všeč, je punčka odgovorila, da Saška Lendero in skladba Metulj. Daaaaaaaaa?!? OK, naj bo. Po pogovoru pa - štiklc z besedilom nekako takole: zizike so kot lizike... Ojej. Ali to res paše v kontaktno oddajo za otroke? Ne glede na to, da je bil to radio Veseljak, bi morali uredniki malo spremeniti politiko. Kdo pa bo narekoval ali usmerjal dogajanje, če ne mediji. Tu naj bi bili zato, da povejo, kaj je dobro in kaj ne. Sploh pa za otroke.
Saj se mogoče res butasto sliši, ampak otroci ne potrebujejo tovrstne glasbe. Vse to lahko pride kasneje. Ko so majceni, majceni pa potrebujejo otroško muziko, otroška besedila, tudi na klasiko se super odzivajo. Samo PONUDITI JIM JO MORAMO - na ustrezen način in kar hlepijo po novih stvareh. Ko bodo večji, si bodo že izbrali tisto, ki jim ustreza, pa čeprav je to narodnozabavna ali turbo... imajo pravico. Ampak imajo pa tudi pravico, da spoznajo vsakršno glasbo.

Zato mi je ideja, da se v Festivalni dvorani v okviru Pionirskega doma (ki je že itak vzgojna ustanova za predšolske in šoloobvezne otroke) po novem organizirajo koncerti, super. Za odrasle ob četrtkih enkrat mesečno, za otroke pa so tu matineje prav tako enkrat mesečno. In to s področja klasične in jazz glasbe. Jupi! Končno se je nekdo spomnil tudi na najmlajše. Ker imam sama nadobudnega (kmalu) štiriletnika, vidim, da sprejema vse to. Trenutno je v avtu "zakon" en komad od Siddharte (verjetno zato, ker je Siddharto poslušal že v trebuhu) in ga moramo dat kar na replay. Super so mu songi, ki spremljajo risanke (tisti prevedeni Franček, Tabaluga, saj jih niti vseh ne poznam), posluša pevske zbore in seveda klasiko. Zato je na koncertu prav presenetljivo poslušal in bil pri miru.

Morali bi videti te otroke. Bravo starši! Pridejo, malo sedijo, malo vstanejo in zraven zaplešejo, malo sprašujejo, sodelujejo... Klasična glasba torej deluje. Tudi na majhne otroke, ali pa ravno zato ker so še majhni in nimajo vcepljenih raznih predsodkov.
Prav lepo vabljeni, da pridete kdaj pogledat, tudi brez otrok. Očarali vas bodo:) Izgledajo pa nekako takole: plešejo, dirigirajo... super so!


1 comment:

Anonymous said...

meni je vedno luštno gledat male, kako pod odrom plešejo in se veselijo. Čisto neobremenjeno. Pa je čisto vseeno, ali je kaka "težja" glasba, ali pa je otroška glasba. Problem je samo v tem, da otroci poslušajo le to, kar stari poslušajo.... koncerti Saške Lendero ali Vernerja so pa vedno razprodani ;-)