Monday 20 August 2007

Resume….



… sej drugega kot to mi ne preostane. Ja, po napornih mesecih me je res odneslo v zgolj dejavnosti za “preživetje”. In za relaksacijo. Tudi misliti se mi ni dalo, ozirome se mi še vedno ne da, pa se moram počasi aktivirati.
No, včasih se zgodi kakšna kul situacija, kot je recimo tale:



Ja, če smo že reševali mačka, smo pomagali reševati tudi kozlička. Sosedova koza je povrgla mladička, a ni imela mleka. Tako je prišla na vrsto flaša, s katero ga futra zdaj en, zdaj drug – v glavnem – del vasi si prizadeva, da kozliček preživi. Valjda ni pomembno zakaj mora preživeti, saj na vasi kozličkov nimajo za “crkljanje”. A o tem sploh nočem razmišljati. Super je, ker so vsi vaški otroci ves čas naokrog, zdaj pri enemu, zdaj pri drugemu, spoznavajo vse te živalice in uživajo.

Delo sem izklopila na minimum. Minimum minimuma, če smo natančni. In paše totalno. V avto se spravim samo toliko, da grem po kruh (al pa še to ne, ker ga sama spečem), kako barvo (prenavljava mamine stole) ali kako drugo “nujno” potrebno zadevo.

Izmed veledogodkov lahko izpostavim recimo obisk freyche, njenega dragega (ki ga še nisem poznala), stanovanjca (ki ga še nisem videla) IN SEVEDA prelepe lepotičke Dite. V takih trenutkih me totalno spreleti želja po še enem otročku. Slikice, kjer jo držim v rokah mi pa ponosna mamica še ni poslala. Ja, to je javni poziv! Peljali smo se z ambalo in cmokotom, ki sta (spet) posvojila ditine igračke, ambala pa je sploh fajn striček, ki se z malo v rokah totalno razneži.

Da ne govorimo o tem, kako moj gapi ves čas navija za enega bratca. No, sestrica mu ne pride v poštev. Te misli bo o vsej verjetnosti treba pospraviti v en skrit predal.

Drug veledogodek pa je bil obisk ambale, cmokota in babilenke z dediigorjem (če se tako imenuje pa ne vem… moja interpretacija). Preseljeni smo od prvomajskih praznikov. Valjda se vsake toliko pojavijo kaki obiski, ki jih imaš poln kufer že po dveh minutah. No, tokrat je bilo obratno. Prav žal nam je bilo, da so morali domov. Predvsem Gapiju je nadvse ustrezala družba ambale in cmokota, s katerima je balinčkal. Hrana in fizične aktivnosti pa prinašajo svoj davek, ki je jasno razviden tule:

ANE KOK SO SLADKI!

2 comments:

ambala said...

joj imeli smo se res fantastično! Nažrli se kot prašički mladi! Pa še vroče je bilo.... res krasen dan!!

Pa tudi obisk pri Freychi s kosilom je bil enkraten!!!

Anonymous said...

Naziv je pravi,dan je bil čudovit,postrežba in vse ostalo na nivoju,domovanje na lepem koncu, prelep razgled po okolici in gričkih. Hvala za vse!