Monday 1 October 2007

Zajeban teden….

…je za mano. Hopefully za vedno. Pravzaprav še sama sebi ne morem verjet, da se mi kaj takega dogaja. V četrtek (pred 10. dnevi) sem se peljala po avtocesti in nenadoma je predme zapeljal velik prazen šlepar za avtomobile, ker je kreten seveda s polžjo hitrostjo prehiteval drug šlepar. Da ne bi zapeljala vanj, sem stopila po bremzi, skurila gume do žice, avto je malce poplesaval po cesti (ravno dovolj, da jih je skupil na ograji po celi levi strani). Ne vem, kako mi je uspelo to odmotat in se izognit za mano vozečim avtomobilom (od katerih se seveda ni nihče ustavil), tovornjak, glede na to, da me ni opazil je lepo peljal naprej in sem se znašla sama samcata na odstavnem pasu…. Počas do prve pumpe, počakat na avtovleko, policaji so pa rekli, da itak nimajo kej, ker je povzročitelj odpeljal (vem samo, da je imel tujo tablico). Čist lohk da sem se sama iz ljubga mira v ograjo nabila – zabila - pribila (tko med vrsticami sem jih razumela)…

Samo teden zatem (v četrtek) sem se peljala na vajo in v enem pasjem ovinku na mokrem cestišču z almost nulto hitrostjo je moj dragi Clio dobil svoje možgane. Al karkol že in je zapeljal v hribček na levi (še vedno z nikakvo hitrostjo) in se potem samo skotalil nazaj na cesto - ampak na streho. Spomnim sem se samo tega, da sem si prepevala Kekčevo “Kaj mi poje ptičica” in trenutek kasneje se je vse vrtelo okrog mene, pa kadilo se je, pa drobile so se šipe in sem pesmico spremenila v “O pizda pa kaj je zdej to… pa kako je zdej to!!!!”.
Potem pa sem se takoj odpela in zlezla ven skozi razbito šipo.
Zgledal je pa približno takole:

No, za mano je peljal en avto, pa tip tudi ni mogel verjet kaj se dogaja, ker sem vozila res počasi. Sama sem poklicala policaje (prikazali so se eni totalno prijazni tipi), ki so po vseh meritvah ugotovili, da res nisem vozila narobe in da niti bremzala nisem, ker nisem imela kaj bremzat. Seveda so z alkotestom tudi morali ugotvaljati, da imam v telesu 0,0 promila kljub temu, da je čas trgatev in da se je nesreča zgodila na vinogradniškem območju. Kasneje so me tudi poklicali, ker sem šla na urgenco….

Sej, hvala Bogu je z mano vse OK. Pretegnjene imam mišice, boli me cela leva stran, z levo roko ne morem nič prijet. Vrat malo težje premikam. Oziroma ne smem biti čisto pri miru, ker če se zaležim, potem rabim ful časa da se zalaufam…

Sem pa takoj v petek že povezovala eno prireditev, včeraj pa dirigirala na enem nastopu, tako da kakršnokoli počivanje ne pride v poštev. Danes, jutri in pojutrišnjem imam vaje…. Mogoče je pa to kokr ena vrsta rehabilitacije?!?!



6 comments:

Anonymous said...

joj madona, ti si pa mela teden, ja! Maš kot mačka 9 življenj.
No, midva sva kolektivno zelo hepi, da se ti ni nič zgodilo in da si mečkala samo pleh, ne pa kosti. Lupcke

Anonymous said...

mater... tebi pa se dogaja. Uf, še dobro, da s tabo ni nič hudega. Vem da je to strošek, ampak jebeš pleh....
pazi nase!!

Anonymous said...

Imela si veliko srečo v nesreči.Samo da se nisi poškodovala in lahko nadaljuješ s svojimi obveznostimi. LP Igor

Anonymous said...

Grozno. Še dobro da ni bil Gapi s tabo. Glavno da ni stabo nič hudega. Mene je odkar se voziva k freychi na Štajersko neprestano strah kamionarjev, ker začnejo prehitevat pa tudi če si jim ti vzporedno. Sva že parkrat prav noro zavirala.

kasparina said...

O hvala familija! Dans sem doma ostala, ker me kar fajn boli od vratu dol.

Anonymous said...

Hmmmm...men se pa zdi, da bi ti rabila en malce vecji avto! Se najbolj, da se obrnes na Erjavca, ce ma kaksno Patrio odvec! Bos bolj varna! Predvsem pa Gapi! :)